VIRI

Velika ilustrirana enciklopedija:Človek (mladinska knjiga)

SKLEPI

Stičišče dveh kosti imenujemo sklep. Sklepe razvrščamo po njihovi zgradbi in načinu gibanja kosti v njih. V prosto gibljivih sinovialnih sklepih stični površini dveh kosti gladko drsita druga po drugi. V delno gibljivih sklepih (hrbtenica)so kosi čvrsteje povezani, zato ti sklepi zagotavljajo večjo trdnost in manjšo gibljivost. Nekateri sklepi (med lobanjskimi kostmi) so trdno in ne omogočajo gibanja kosti.
 

CELJENJE KOSTI

Kost ima neverjetno sposobnost celjenja zlomov in drugih poškodb. Celjenje se začne že nekaj minut po zlomu, takoj ko steče proces nastajanja krvnega strdka. Na prelomu začne hitro nastajati gmota novega spužvastega tkiva, imenovana kalus. Iz tega tkiva se nato postopoma razvije trda kostna skorja. Prelom dolgih kosti, kakršne so v nogah in rokah, se pri odraslem človeku praviloma zacelijo približno v šestih tednih, pri otrocih pa še hitreje. Na mestu zloma še nekaj mesecev po zacelitvi ostane nabreklina. Osteoklasti (celice za razgradnjo kostnega tkiva) postopoma stanjšajo ta odebeljeni del kosti in kost dobi svojo pravokotno obliko. Prelomljene kosti je treba pravilno namestiti, da se zlom pravilno zaceli. Zato morajo biti kosti med celjenjem imobilizirane z mavcem ali podobno opornico. Pri zapletenih zlomih morajo zdravniki prelom speti skupaj s kovinskimi ploščami ali žeblji.

 

ZGRADBA IN RAST KOSTI

Kosti so presenetljivo lahke, čeprav so zelo trde in na videz kompaktne. Tudi najtrša kost je vsaj nekoliko prožna in je tako delno zaščitena pred udarci in pritiski. Te značilnosti so posledica značilne zgradbe kostnega tkiva, ki med drugim izdeluje tudi zelo prožna beljakovinska vlakna. Kost ni mrtva, temveč se nenehno obnavlja on preoblikuje tudi pri odraslem in celo starejšem človeku. Pomembna naloga kosti je izdelava večine krvničk (krvnih celic), kosti pa so tudi shramba za različne rudnine, zlasti za kalcijeve in fosforjeve spojine.

KOSTI DLANI IN STOPAL

Dlani in stopala imajo precej podobno zgradbo okostja-povsod je več manjših kosti, ki so vse skupaj pahljačasto razporejene. Dlan s prsti je večnamensko uporabna in sposobna tako za zelo natančne gibe kot tudi za močne prijeme. Veliko gibljivosti zagotavlja 27 gibljivo povezanih majhnih kosti. Zelo pomembna je sposobnost stikanja konice palca z drugimi prsti-prav ta primakljivost palca daje človeški roki edinstveno spretnost. Stopalo z nožnimi prsti nosi in med hojo prestavlja težo vsega telesa, poleg tega pa drži stoječe telo v ravnotežje. Vsako stopalo s prsti sestavlja po 26 prožno povezanih kosti.

HRBTENICA

Hrbtenico sestavlja 33 kosti (vretenc), ki so z gibkimi drsnimi sklepi povezane med seboj. Razlikujemo vratne vretenca (nosijo glavo in vrat), prsna vretenca (nosijo rebra) in ledvena vretenca, ki nosijo večino teže zgornjega dela. Trikotna križnica in kratkemu repu podobna trtica sta iz negibno zraščenih vretenc. Ti dve kosti sta na spodnjem koncu hrbtenice in ji dajeta trdo oporišče.

LOBANJA

Najpomembnejša naloga lobanje je obdajanje in ščitenje možganov, poleg tega dajejo obliko glavi in obrazu, v njej pa so tudi vdolbine (očesna votlina) in prostori (nosna votlina in sinusi) za čutila. Lobanjo sestavljata dve ločeni vrsti kosti. Možganski del (lobanjski svod) je iz osmih kosti, ki obdajajo možgane in so večinoma v obliki ukrivljenih koščenih plošč. Preostalih 14 kosti sestavlja obrazni del in so različnih oblik in velikosti. V otroštvu so lobanjske kosti povezane s hrustancem, da lahko rastejo, pri odraslih ljudeh so pa negibno zraščene, gibljiva ostane le še spodnja čeljust.

MEDENICA

Medenica je zgrajena iz obroča  velikih kosti in oblikuje spodnji del trupa. Poleg tega je ležišče za pomembne prebavne, izločalne in razmnoževalne organe. Nosi tudi težo zgornjega dela trupa in je stičišče trupa in spodnjih udov. Medenico sestavljata križnica (trikotna kost iz 5 zaraščenih hrbteničnih kosti) in dve kolčnici. Vsaka kolčnica je iz 3 razločnih delov: črevnice, sednice in sramnice. Na sprednjem delu medenice sta obe kolčnici povezani s sramnično zrastjo iz hrustanca.

VRSTE KOSTI

Razlikujemo 4 osnovne tipe kosti : dolge, kratke, ploščate in nepravilne. Dolge kosti (npr. v udi), so iz osrednjega debla med obema končnima okrajkoma. Kratke kosti so približno kroglaste ali kockaste, ploščate pa so razmeroma tanke koščene plasti, iz kakršnih so kosti možganskega dela lobanje. Nepravilne kosti ne sodijo v nobeno od naštetih skupin in so zelo spremenljivih oblik. Posebna vrsta so sezamoidne kosti, ki so praviloma majhne in zaobljene ter vložene v kite.

NALOGE OKOSTJA

Naše kosti so nameščene simetrično na vsaki strani telesa in sestavljajo okostje trupa in okostje udov. Vsaka od teh skupin kosti ima različne naloge. Okostje telesa sestavljajo osrednje kosti. To so kosti lobanje in hrbtenice ter rebra in prsnica-vsega skupaj je 80 kosti. Te kosti imajo predvsem zaščitno vlogo, saj obdajajo nekatere najpomembnejše notranje organe.

Koščena čelada lobanje ščiti možgane, v kosteh hrbtenice je na varnem hrbtenjača, rebra pa sestavljajo prsni koš okrog srca in pljuč. Na okostje trupa se navezuje 126 kosti okostja udov, katerih naloga je zagotavljanje telesne gibljivosti. Ta del okostja, kamor sodijo kosti zgornjih in spodnjih udov, ima številne sklepe. Sestavljajo ga tudi lopatici in medenica, ki povezuje ude s trupom.

OKOSTJE

Okostje odraslega človeka je sestavljeno iz 206 kosti. Posamezne kosti so najrazličnejših oblik in velikosti, od milimetrskih slušnih kosti v srednjem ušesu do masivnih medeničnih kosti. Kosti se medsebojno povezujejo v čvrsto, vendar prožno okostje, prilagojeno opravljanju številnih nalog. Celotno okostje nam daje obliko, mehkim telesnim tkivom pa oporo. Posebne kosti, ki jih premikajo mišice, delujejo kot vzvodi in nam ogrodje daje obliko in omogoča gibljivost, ščiti tudi najpomembnejše notranje organe.

GIBLJIVOST

Naše telo lahko izvaja neverjetno število različnih gibov, kar je med drugim tudi zasluga sklepov, gibljivih, na najrazličnejše načine. Sklepi so pravo gradbeno čudo. V njihovo delovanje so vključene kosti (te se lahko s sklepi sučejo ali drsijo druga ob drugi, pogosto pa le medsebojni naklon), mišice, ki z vlečenjem premikajo kosti in vezi, ki držijo kosti skupaj in zagotavlja trdnost sklepa. Že od zgodnjega otroštva postopoma spoznavamo, kako sklepi omogočajo gibanje telesa. Naučimo se hoje, teka in brcanja žoge. Pozneje se naučimo tudi gibov, ki zahtevajo popoln nadzor in dovršno koordinacijo-npr. ples, igranje klavirja. Nekateri izjemno usposobljeni telovadci in športniki z dolgotrajno vadbo pridobijo neverjetno prožnost in vzdržljivost sklepov in vsega telesa.

GIBLJIV SKLEP KAKRŠEN JE KOLENSKI, NAM
OMOGOČA PREMIKANJE UDOV IN TELESA
V NAJRAZLIČNEJŠE SMERI

KOŠČENO OGRODJE

Naša hrbtenica je dolga in sestavljena iz povezanih vretenc. Nad težnostnim težiščem telesa je rahlo ukrivljena naprej in nato nazaj. Ukrivljena lažje prenaša udarce in tresljaje zaradi hoje in zagotavlja stabilnejšo pokončno držo.

KOSTNA PUHLJICA

OPORA IN PREMIKANJE

Človek sodi med vretenčarje, živali z notranjim okostjem iz osrednje hrbtenice in drugih kosti. Okostje prekriva več plasti mišic, ki sestavljajo čvrsto podkožno meso. Kosti se stikajo s sklepi in tako sestavljajo gibljivo in večnamensko ogrodje. Čeprav je naš telo prožno, je okostje trupa in nog dovolj togo, da omogoča pokončno držo in samo nam lastno dvonožno hojo. Zaradi visoko razvite koordinacije mišic in možganov smo sposobni izredno natančnih gibov, česar ne zmore nobena druga živalska vrsta.

PRIMER VRETENČARJEV

Kosti, sklepi in mišice lahko delujejo le družno in v odvisnosti druga od druge. Brez mišic bi se okostje sesedlo v kup nepovezanih kosti. Brez sklepov bi bil večji del telesa tog in negiben, čeprav so v njem tudi sklepi, ki zagotavljajo predvsem trdnost in manj gibljivost (npr. golenične kosti)

UVO

Dober dan, sem Mia Belak in danes vam bom povedala nekaj o kosteh. Povedala Vam bom oporo in premikanje, naša koščena ogrodja, kako se gibamo, kako se razlikujejo okostja, naloge okostja, vrste kosti, medenično kost, lobanjo, hrbtenico, kosti na dlaneh in na stopalih ter zgradbo, rast kosti, celjenje kosti in nekaj o sklepih.