VIRI

Velika ilustrirana enciklopedija:Človek (mladinska knjiga)

SKLEPI

Stičišče dveh kosti imenujemo sklep. Sklepe razvrščamo po njihovi zgradbi in načinu gibanja kosti v njih. V prosto gibljivih sinovialnih sklepih stični površini dveh kosti gladko drsita druga po drugi. V delno gibljivih sklepih (hrbtenica)so kosi čvrsteje povezani, zato ti sklepi zagotavljajo večjo trdnost in manjšo gibljivost. Nekateri sklepi (med lobanjskimi kostmi) so trdno in ne omogočajo gibanja kosti.
 

CELJENJE KOSTI

Kost ima neverjetno sposobnost celjenja zlomov in drugih poškodb. Celjenje se začne že nekaj minut po zlomu, takoj ko steče proces nastajanja krvnega strdka. Na prelomu začne hitro nastajati gmota novega spužvastega tkiva, imenovana kalus. Iz tega tkiva se nato postopoma razvije trda kostna skorja. Prelom dolgih kosti, kakršne so v nogah in rokah, se pri odraslem človeku praviloma zacelijo približno v šestih tednih, pri otrocih pa še hitreje. Na mestu zloma še nekaj mesecev po zacelitvi ostane nabreklina. Osteoklasti (celice za razgradnjo kostnega tkiva) postopoma stanjšajo ta odebeljeni del kosti in kost dobi svojo pravokotno obliko. Prelomljene kosti je treba pravilno namestiti, da se zlom pravilno zaceli. Zato morajo biti kosti med celjenjem imobilizirane z mavcem ali podobno opornico. Pri zapletenih zlomih morajo zdravniki prelom speti skupaj s kovinskimi ploščami ali žeblji.

 

ZGRADBA IN RAST KOSTI

Kosti so presenetljivo lahke, čeprav so zelo trde in na videz kompaktne. Tudi najtrša kost je vsaj nekoliko prožna in je tako delno zaščitena pred udarci in pritiski. Te značilnosti so posledica značilne zgradbe kostnega tkiva, ki med drugim izdeluje tudi zelo prožna beljakovinska vlakna. Kost ni mrtva, temveč se nenehno obnavlja on preoblikuje tudi pri odraslem in celo starejšem človeku. Pomembna naloga kosti je izdelava večine krvničk (krvnih celic), kosti pa so tudi shramba za različne rudnine, zlasti za kalcijeve in fosforjeve spojine.

KOSTI DLANI IN STOPAL

Dlani in stopala imajo precej podobno zgradbo okostja-povsod je več manjših kosti, ki so vse skupaj pahljačasto razporejene. Dlan s prsti je večnamensko uporabna in sposobna tako za zelo natančne gibe kot tudi za močne prijeme. Veliko gibljivosti zagotavlja 27 gibljivo povezanih majhnih kosti. Zelo pomembna je sposobnost stikanja konice palca z drugimi prsti-prav ta primakljivost palca daje človeški roki edinstveno spretnost. Stopalo z nožnimi prsti nosi in med hojo prestavlja težo vsega telesa, poleg tega pa drži stoječe telo v ravnotežje. Vsako stopalo s prsti sestavlja po 26 prožno povezanih kosti.

HRBTENICA

Hrbtenico sestavlja 33 kosti (vretenc), ki so z gibkimi drsnimi sklepi povezane med seboj. Razlikujemo vratne vretenca (nosijo glavo in vrat), prsna vretenca (nosijo rebra) in ledvena vretenca, ki nosijo večino teže zgornjega dela. Trikotna križnica in kratkemu repu podobna trtica sta iz negibno zraščenih vretenc. Ti dve kosti sta na spodnjem koncu hrbtenice in ji dajeta trdo oporišče.

LOBANJA

Najpomembnejša naloga lobanje je obdajanje in ščitenje možganov, poleg tega dajejo obliko glavi in obrazu, v njej pa so tudi vdolbine (očesna votlina) in prostori (nosna votlina in sinusi) za čutila. Lobanjo sestavljata dve ločeni vrsti kosti. Možganski del (lobanjski svod) je iz osmih kosti, ki obdajajo možgane in so večinoma v obliki ukrivljenih koščenih plošč. Preostalih 14 kosti sestavlja obrazni del in so različnih oblik in velikosti. V otroštvu so lobanjske kosti povezane s hrustancem, da lahko rastejo, pri odraslih ljudeh so pa negibno zraščene, gibljiva ostane le še spodnja čeljust.